Kislo zelje

Ekološko kislo zelje, je vsestransko živilo, ki ga lahko uporabljate tako surovo kot toplotno obdelano. Ker ga pripravljamo, kot so to počeli že naši predniki, je še posebej dragoceno zaradi svoje naravne fermentacije in visoke vsebnosti vitamina C.

Tukaj je nekaj najboljših načinov uporabe:

1. Surovo kot solata (najbolj zdravo)

Uživanje surovega zelja ohrani vse koristne mlečnokislinske bakterije (probiotike).

• Klasična zimska solata: Zelje stresite v skledo, dodajte sesekljan česen, malo kumine in pokapljajte z bučnim oljem.

• Sadna osvežitev: Za manj kisel okus dodajte naribano jabolko, nariban korenček ali celo jagode grozdja in orehe.

• Nasvet: Če je zelje za vaš okus prekislo, ga pred pripravo na hitro oplaknite pod hladno vodo.

2. Tradicionalne slovenske tople jedi

• Jota: Pripravite krepko enolončnico s fižolom, krompirjem, kislim zeljem in koščkom dimljenega mesa.

• Segedin golaž: Svinjsko meso v kosih prepražite s čebulo in papriko, nato dodajte kislo zelje in počasi dušite do mehkega.

• Sarma: Liste zelja napolnite z mešanico mletega mesa in riža ter jih kuhajte v paradižnikovi omaki.

• Priloga k kolinam: Zelje podušite z ocvirki in čebulo ter postrezite ob pečenicah ali krvavicah.

3. Sodobne in hitre ideje

• Zloženka ali musaka: V pekač zložite plasti kuhanega krompirja in prepraženega kislega zelja, prelijte z mešanico jajc in kisle smetane ter zlato specite.

• Zavitki in pite: Kislo zelje uporabite kot nadev za zavitek iz vlečenega testa (lahko dodate slanino ali dimljen tofu) ali za mesno pito.

• Dodatek k sendvičem: Odlično se poda v sendvič ali kot priloga h hrenovki v štručki (hot dog).

Pomembno o kuhanju: Če želite ohraniti največ vitamina C, zelja ne kuhajte predolgo (30–60 minut je dovolj). Za maksimalen probiotični učinek pa ga v tople jedi (npr. rižote) vmešajte čisto na koncu, ko jed ni več vrela.